Zračni vodi

dscf0263.jpg

Podstavek gnezda štorkelj ne sme biti nikoli poln, ker ovira zračenje, drenažo in v gnezdu pospešuje razvoj plesni, Šikole 2016 © Stanko Jamnikar

Električni vodi, napeljani prosto nad krajino, lahko postanejo smrtna past za mnoge ptice. Prizadete so predvsem štorklje, ujede in sove, ki pri trku z žicami vodnikov ali pri električnem udaru na drogu največkrat izgubijo življenje. Številne konstrukcije drogov in izvedbe vodnikov, postavljenih na več ravneh, pestijo zlasti velike ptice. Utemeljena ocena je, da na leto tako izgubimo okoli 20-30 štorkelj. Zamisel o krajini s pticam prijaznimi zračnimi vodi je treba uveljaviti tudi v Sloveniji. Pri tem naj bo v pomoč tudi ta slovar.



slovensko

deutsch

english

Pticam prijazni zračni vodi
Vogelfreundliche Freileitungen
Bird-compatible overhead transmission lines

zračni vodi (prostozračni, nadzemni)

Freileitungen

overhead (transmission) lines

vod = več vodnikov skupaj

Leitung = mehrere Leiterseile

(transmission) line = conductors together

zemeljski kabel

Erdkabel

underground cable

drog

Masten

tower

električni tok

elektrischer Strom

electricity

električni udar

Stromschlag

electric shock

kratki stik

Kurschluss

short circuits

zemeljski stik

Erdschluss

earth faults

vodnik (pletenica = Seil)

Leiterseil (Leiter)

conductor (cable)

raven

Ebene

level

ozemljitveni vodnik

Erdleitung

underground cable

ozemljitveni vodnik

Erdseil

underground cable

konzola

Traverse

cross beam

zaščita

Entschärfung

neutralisation

izolator

Isolator

insulator

podporni (pokončni) izolator

Stützisolator

post insulator

viseči izolator

Hängeisolator

suspension insulator

zatezni (razbremenilni) drog

Abspannmasten

strain pole

napetost <1kV, 1-60kV, >60kV

Hoch-, Mittel- und Niedrigspannung

high-, medium- and low voltage

leseni drog

Holzmasten

wood tower

betonski drog

Betonmast

concrete tower

kovinski drog

Stahlrohrmasten

steel pipe tower

drog iz kovinskih konstrukcij

Stahlgittermasten

latticed steel tower

deli pod napetostjo

unter Spannung stehende Teile

energized parts

električni oblok

Lichtbogen (armaturen)

electric arc

izolacijska cev

Isolierschlauch

insulating tube

zaključni drog

Endmasten

terminal tower

območje sponk

Klemmbereich

clamping areas

ozemljen

geerdet

earthed

mreža zračnih vodov (železniška proga)

Oberleitungsnetz (Eisenbahn)

overhead lines (railroad tracks)

elektrificiran

elektrifiziert

electrified

glava droga

Mastkopf

top of the tower

tokovni udar

Stromschlag

electric shock

drog s stikali

Schaltermasten

switch tower

drogovi s transformatorskimi postajami

Maststation

pole station

stikalo

Schalter

switch

stikala na drogovih

Mastschalter

pole-mounted switches

povezava

Verbindung

connection

transformator

Trafo

transformer

iskrišča (rogljiči)

Lichtbogenschutzarmaturen

light protection parts

izolacijske verige

Isolatorenketten

insulator chains

»bodičasti odganjalec« na konzoli

Büschelabweiser auf der Traverse

mounting devices on the cross beam

rogljiči

Blitzhörner

lightning arresters

ventilski odvodniki prenapetosti

Ventilableiter

nonlinear resistance arresters

izolacijsko pokrivalo

Haube

hood


Slovar so v skrbi za štorkljam prijazne zračne vode oblikovali: Martin Belič u.d.i.e., Peter Kaube u.d.i.e., Stanko Vojsk u.d.i.e. (Elektro Maribor d. d.) in Borut Stumberger dr. vet. med.

dictionary.jpg

Košnja

kosnja.jpg

Savci 2005 © Borut Stumberger

Odločilnega pomena za preživetje štorkelj je tehnika košnje. Navadno kosimo s koso ter s strižno in rotacijsko kosilnico. Trikratna košnja ohranja travnike pisane in polne travniških cvetlic (seno, otava, otavič). Ponavljajoče se in takojšnje baliranje odkosa ter večkratna košnja v kratkih presledkih pa jih spreminjata v monokulturo. Toda: pametna raba košnih strojev lahko ohranja travniške rastline in živali!

Z načinom košnje (ročna, strižna in rotacijska), košnim rezom (nizki <6 cm, srednji 6-10 cm, visoki >10 cm) in košno potjo (navznoter ali navzven) odločamo, ali bodo štorklje v travniku našle hrano ali ne. Presenetljivo pa je, kako lahko pametna uporaba sodobne košne tehnike pomaga štorkljam.

Način košnje

Ročna košnja je primerna, a utopična, strižna napredna in priporočljiva, rotacijska neprimerna in draga. Prvo rotacijsko košnjo leta 1964 je neka kmetica opisala takole: »Travnik je bil po košnji podoben bojišču.« Kdor je videl pohabljene dvoživke in množico razmesarjenih žuželk in drugih živali po rotacijski košnji, ne sprašuje več o uporabi naravi prijazne košne tehnike.

Pionirsko raziskavo lahko najdete na tej povezavi.

slika 9.jpg

Vpliv različnih načinov košnje na populacijo dvoživk (Oppermann & Classen 1998)

Košni rez in košna pot

Visoki rez (>10-12 cm) dvoživke v travniku preživijo skoraj brez poškodb, pri srednjem rezu (6-10 cm) že nastajajo izgube, nizki rez pa populacije lahko iztrebi. Še zlasti hitro, v 2-4 letih, se to zgodi, če kosimo z rotacijo. Ta ima tudi to hudo hibo, da posesa in scefra žive organizme.

Med košnjo travnika moramo poskrbeti, da vedno kosimo od znotraj navzven. In če je le mogoče, ob robu parcele pustimo ozek nepokošen pas do naslednje košnje – učinkoval bo kot razpršitveni center rastlin in živali pri njihovi vnovični naselitvi pokošene površine.

krozni_rezi_krozna_pot.jpg

© Vaupotič & Peterca

Paša

img0044_jpg.jpg

© Martin Schneider Jacoby

Paša oblikuje in vzdržuje odprto in polodprto kulturno krajino. Z zatonom ekstenzivne paše v drugi polovici prejšnjega stoletja so travniške živali in rastline v Evropi pričele izgubljati tekmo za preživetje. Dolga leta je celo varstvo narave pašo obravnavalo kot problem. Generalna napaka. Pašo je treba prilagoditi nekdanjim pašnim sistemom in tradicijam, da bi lahko vnovič postala ekonomsko učinkovita. Štorklja je preskok kmetijske politike preživela s šepanjem: našla je nezanesljive alternativne vire hrane. Čeprav zelene barve, so danes naši pregnojeni in z živino preobteženi pašniki okolje, kjer štorklja komaj najde kaj za v kljun. Kako naprej?

Domače živali

Ko je favna velikih rastlinojedov, ki je v Evropi pred pojavom sodobnika v pleistocenu kar 2,5 milijona let kraljevala z mamuti oz. sloni in nosorogi, postala tragična zgodovina, danes njihovo vlogo nadomešča le nekaj vrst domačih živali. Te so sicer komaj primerljiv, a hkrati edini nadomestek velikih rastlinojedov preteklosti. Spremembe v kmetijski politiki zadnjih desetletij z nadomeščanjem robustnih in vzdržnih starih pasem z novimi »produktivnimi«

pasmami so prignane do mere, da sodobne pasme niso več primerne za pašo – brez pomoči človeka na prostem ne morejo preživeti. Še pred 200 leti je bila Evropa velik pašnik, danes pa npr. v Sloveniji v pokrajini vidimo le še nekaj domačih živali. Tako danes štorklje in sodobno varstvo narave zagrizeno iščejo nadomestek za nekdanja raznoliko popasena okolja, polna življenja in možnosti.

Stare pasme

dsc_0150.jpg

© Martin Schneider Jacoby

Številne stare pasme domačih živali v nižinah Mure, Drave in Save so se v dolgih stoletjih zelo dobro obnesle in izkazale ter so lahko v prihodnosti vnovič njihov sestavni del. Nekatera goveda pri tem zrejo na celo več kot 2500 let dolgo tradicijo. Mešanica starih pasem za ekstenzivno in, če je le mogoče, celoletno pašo, kjer se živali za nameček same prilagajajo talnim razmeram, bistveno zmanjšuje napore kmetijstva. Nove analize dokazujejo, da so možni stroškovni prihranki, zlasti kadar so razpoložljive pašne površine večje kot 100 ha. In natanko te so na voljo vzdolž poplavnih ravnic in depresij treh največjih slovenskih rek – domovini slovenskih štorkelj! Cilj je oblikovanje in razvoj velikih pašnih območij z majhno obtežbo robustnih domačih živali, ki so še pred nekaj desetletji oblikovale slovensko podeželje. Hladnokrvni posavski in pomurski (»medžimurski«) konj, cikasto, pomursko in pšenično govedo ter krškopoljski prašič so lahko nosilci kmetijske renesanse, ovenčane s štorkljami.

Obtežba pašnikov

ObtezbaPasnikov.jpg

© Martin Schneider Jacoby

Pritisk domačih živali na paši v kmetijstvu označujejo z enoto GVŽ/ha. Ena glava velike živine (GVŽ) je enaka 500 kg žive teže živali (govedo=1 GVŽ, ovca=0,1 GVŽ, koza=0,1 GVŽ, osel=0,7 GVŽ, konj=1,1 GVŽ, raca=0,004 GVŽ). Obtežba 0,3 GVŽ z divjimi rastlinojedi prepreči popolno pokrovnost in gosto rast gozda. V gozdarstvu poskušajo gostoto divjih rastlinojedov potisniti pod to obtežbo, da bi zmanjšali škode zaradi obžiranja. Obratno pa v kmetijstvo stremijo k obtežbi, ki je večja kot 0,3 GVŽ/ha, da naravna sukcesija ne prevzame travnikov in pašnikov. Obtežba
1 GVŽ/ha pa pomeni, da je vpliv domačih živali tako močan, da rast gozda ni mogoča.

Razvoj ekstenzivnih in velikih pašnih sistemov, ki naj vključujejo različna življenjska okolja (prežvekovalci se zelo radi prehranjujejo v gozdu!), se naj suče okoli 0,5 GVŽ. Od tod pa vse do obtežbe 1,8 GVŽ, brez vnosov gnojil ali drugih kemijskih pripravkov, moramo za štorkljo šteti kot idealno okolje – če je to periodično poplavljeno, toliko boljše! Najpomembnejše, je da parkljarjem in kopitarjem omogočimo sezonsko rabo različnih habitatov – takšna naravna paša brez posiljenega vključevanja domačih živali oblikuje prehransko in vrstno bogato bazo tudi za štorklje, ki nadvse rade sledijo živini ali pa iščejo hrano tik ob njej.

Pestrost na pašnikih

dsc_0164.jpg

© Martin Schneider Jacoby

Ovce se nemalokrat pasejo na zemljiščih, ki so na sami meji donosnosti in niso primerna za pašo govedi. Hkrati so osredotočene v prehranski spekter, ki je povsem drugačen od goveda. Rastline ovce pograbijo z jezikom in odgriznejo travo tik nad tlemi. Govedo z jezikom travo največkrat odtrga na višini 3-6 cm in uživa več zelišč in olesenelih rastlin kakor konji. Pozimi, v času stradanja, goveda lupijo drevesno skorjo, zlasti mladih dreves. Po drugi strani konji in osli z zobmi dobesedno odstrižejo travo na višini 2-3 cm. Vsejedec prašič najde hrano tudi pod površino zemlje in rije po njej. V vročini se valja v blatu in razkrije travno rušo. Ob umiku poplavnih voda ali visoke podtalnice razmehčana tla prašiči dobesedno preorjejo in tako omogočijo rast enoletnim travam, ki jih uživajo tudi drugi »travojedci«.

dsc_0085.jpg

© Martin Schneider Jacoby

Na takšnih pašnikih se prednostno prehranjujejo žličarke, pobrežniki, pastirice in štorklje. Pomembni so za vrsto specializiranih rastlin, kot so božja milost (Gratiola officinalis), štiriperesna marzilka (Marsilea quadrifolia) ali polaj (Mentha pulegium). Poleg tega pa imajo parkljarji različno preferenco do posameznih vrst rastlin v različnih letnih časih. Rezultat je nepredstavljiva paleta možnosti v oblikovanju odprte krajine. Paša in dinamika poplav oblikujeta pletež pestrosti v razponu vse od divjine do kulturne krajine – pravi eldorado za štorklje!

Plavljenje

Plavni travniki in pašniki so v srednji Evropi najpomembnejše življenjsko okolje štorkelj. V Sloveniji jih je po melioracijah in uravnavah rek in potokov ostalo bore malo. Še več, naši predniki so z izgoni, posebnimi sistemi plavljenja, skrbeli da so bili pašniki in travniki plavljeni in tudi po poplavah. Takšen uspešen primer izboljšave travišč in pašnikov je bil stoletja uveljavljena na Dravskem polju v t.i. izgonski krajini. Z namakalnim sistemov jarkov in potokov so v bolj in manj rednih presledkih namakali in gnojili okoli 30 km2 veliko območje.

To z lahkoto naredimo tudi sami: v drenažni jarek vstavimo zapornico in vodo preusmerimo na svoj travnik. Zakaj pa ne? To ravnanje je pravilno saj na ta način zmanjšamo vnos toplogrednih plinov v ozračje in uveljavljamo zamisel nizkoogljične družbe prihodnosti – borimo se proti črpanju vode z električnimi črpalkami in nazorno pokažemo, da namakanje lahko opravimo tudi z razumevanjem zakona težnosti brez potrošnje dragih energetskih virov. Torej, plavimo in pomagajmo štorkljam!

Gnezdo

storklja_bela_7_1.jpg

Sinja Gorica 2012 © Davorin Tome

Gradivo in nastilj gnezda: Praksa domačinov je, da svojim štorkljam spomladi nastavijo veje ali ostanke olesenelih steblik, s katerimi te popravijo in utrdijo staro gnezdo. To je učinkovita gesta, ki verjetno celo pospeši ciklus gnezditve (raziskave na to temo ni!). Malo ali nič izkušenj pa imamo s polaganjem suhega nastilja v obdobjih dolgotrajnih padavin in ohladitev maja in junija. Te so pomemben, v določenih letih celo odločilen razlog za slab gnezditveni uspeh štorkelj. Odrasle štorklje med deževjem iščejo in pogosto intenzivno vgrajujejo v gnezdo nov nastilj. Z nastavljanjem suhega nastilja, npr. sena, ki bi ga štorklje med kratkotrajnim intervali brez dežja in neposredno po deževju lahko vgradile v kotanjo gnezda, bi morda rešili premočene mladiče, ki v gnezdu domala plavajo (glej tudi drenaža gnezda).

Drenaža gnezda

DrenazaGnezda.jpg

© Rolf Zietz, Stanko Jamnikar, Franc Bračko

Predlog za preprosto drenažo štorkljinih gnezd (prosimo vse oskrbnike štorkelj za predloge izboljšav): Problem pozna vsak štorkljin oskrbnik: na gnezdih, ki so zasedena dolga leta, prične spomladi rasti trava. Celotna vdolbina takšnih gnezd je praviloma trdo poteptana in zaradi tega komaj ali povsem neprepustna za vodo. Pri kontroli gnezda pred prihodom štorkelj (20. marec) to plast odstranimo skupaj s slabo prepustno navlako pod njo, ki so jo štorklje vgradile v gnezdo.

Vsakoletna drenaža vdolbine gnezda s senom ali mizarskimi oblanci se je izkazala za koristno, saj pozitivno vpliva na število poletencev. Ob obilnih padavinah, npr. > 30 l/m2 v enem dnevu, ali več zaporednih mrzlih deževnih dnevih pogine veliko mladičev. Izgube zaradi »deževne smrti« so okoli 30 do 50-odstotne, v ekstremnih primerih, kot leta 2015 v Sloveniji, regionalno tudi do 80-odstotno.

Razmeroma preprosta in cenovno ugodna konstrukcija, ki zagotavlja, da je v gnezdu na voljo vedno plast zraka in omogoča hiter odtok vode, je zanimiv varstveni ukrep zlasti za skrbne oskrbnike štorkelj. Omogoča hitro osušitev vdolbine gnezda in rešuje življenja štorkljinih mladičev (delež tako rešenih mladičev v študiji še ni raziskan, ocena pa je, da je pomemben).

Material in napotki za izdelavo: V osnovi potrebujemo zgolj paleto mere 90 x 60 cm ali 70 x 100 cm. Palete nemalokrat dobimo v večjih prodajnih centrih celo zastonj. Še posebej, če povemo, čemu so namenjene. V primeru, da je paleta povsem pokrita, z nje odstranimo vsako drugo desko ali pa vanje izvrtamo luknje velikosti vtičnice. Z dodatnimi luknjami se poveča površina, ki je na voljo za sušenje gnezda.

V plastificirano kovinsko mrežo z manšeto velikosti 19 mm sedaj povijte/ovijte celo paleto. Paleta naj bo z mrežo tesno ovita, mrežo pritrdite na paleto s sponkami oz. žebljički za streho. Tako zračne plasti v paleti ne bo izpodrinila teža gnezda nad njo. Nad paleto je treba namestiti še okoli 15-20 cm debelo krovno plast gnezda.

Vgradnja v gnezdo: Pohojeni gnezditveni material v gnezdu odstranite do 40 cm globoko. Da bi se izognili rasti plesni v oblikovani vdolbini, v gnezdo zatlačimo kamnito ali leseno volno, ki hkrati prepreči prekomerno ohladitev valilne vdolbine gnezda.

Vstavite paleto in po potrebi dodajte obstoječemu izolacijskemu sloju kamene volne ali lesne volne le-to v samo paleto. Pod površino palete mora ostati še vsaj 3-5 cm zraka. Površino palete prekrijte s 15-20 cm visokim grobo rezanim slojem lesnih ostankov/vej in ga pokrijte z slamnatim nastiljem starega gnezda. Tega pritrdimo. Prepričajte se, da poseg ne bo spreminjal velikosti in oblike gnezda. Tako stare štorklje ob prihodu ne bodo opazile sprememb, saj se površina gnezda ne bo bistveno spremenila.

V naslednji gnezditveni sezoni lahko prezračevalni prostor v paleti po potrebi vnovič odprete ter pohojeni material odstranite in obnovite.

Še enostavnejšo metodo drenaže gnezda, ki terja še manj dela, omogoča plastični zabojnik za kruh ali zelenjavo dolžine 60 cm, širine 40 cm in višine 15 cm. Iz sredine gnezda je treba najprej odstraniti poteptani material do globine 30-40 cm, pri čemer oboda gnezda v nobenem primeru ne smemo razdreti in ga pustimo nedotaknjenega. Plastični zabojnik obrnemo in ga pokrijemo z grobimi oblanci oz. leseno volno (10-15 cm) in nanje z lopatico potisnemo plast slame, da je veter ne more odpihniti.

k-015.JPG

© Rolf Zietz


Razprava: V časih, ko se velja potegovati za vsakega poletelega mladiča štorklje, je drenaža gnezd smiseln varstveni ukrep. Če odštejemo lastno delo, gre za poceni, enostaven in učinkovit ukrep varstva štorkelj.

Prav gotovo je pri napotkih za izdelavo mogoče uporabiti bolj kakovostne vrste lesa, opraviti impregnacijo palete ali pa uporabiti kovinsko konstrukcijo, pri čemer so pri slednji lahko pomisleki povsem na mestu.

Zamisel je možno tudi preskusiti v zimskih mesecih ob dežju. Ali pa tudi v času gnezdenja. »Zgradite« štorkljino gnezdo in vstavite paleto za prezračevanje. Preskusite lahko, kako hitro voda pronica skozi gnezdo. To lahko kombinirate z merilcem padavin in potrebnim časom, da se gnezdo posuši. Preizkusi so v povojih in bi lahko bili zanimiva raziskovalna tema npr. pri praktičnem pouku v šoli. Čas za izdelavo zgoraj opisanega prezračevalnega sistema v gnezdu za štorklje je 2 uri.

Če želite zamisel razvijati naprej, lahko stopite v stik z menoj – vašo mnenje me zelo zanima in predlogi izboljšave v kakršnikoli obliki so seveda možne in dobrodošle hkrati: Rolf Zietz*, Pahlkrug 15, D-25791 Linden, E-mail: rolf.zietz1@gmx.de

*Gospod Zietz je oskrbnik štorkelj. Leta 1979 je v svojem vrtu namestil drog z oblikovanim gnezdom. Gnezdo štorklje neprekinjeno zasedajo in leta 2017 so iz njega poletele mlade štorklje številka 100, 101, 102 in 103!

Ukrepi_DrenazaGnezda01.jpg Ukrepi_DrenazaGnezda02.jpg Ukrepi_DrenazaGnezda03.jpg Ukrepi_DrenazaGnezda04.jpg

Primer izvedbe drenaže gnezda © Rolf Zietz

Kontrola gnezda

DSC_0278 Rihtarovci.JPG

© Stanko Jamnikar

Ta varstveni ukrep v Sloveniji še ni zaživel. Po možnosti bi v marcu pred prihodom štorkelj (20.3.) preverili stanje gnezda. Pri tem je mogoče iz njega odstraniti nevarne tujke (ribiške vrvice, vrvice za vezanje, črepinje, vrvi za domače živali, žico iz ograd za živino in električnih pastirjev, plastične folije, plastična tesnila, rokavice, izolirni trak, mreže, bodečo žico), ob tem iz gnezditvene vdolbine odstraniti 15-20 cm steptane in stlačene krovne plasti in jo nadomestiti z lesno volno oz. lesnimi oblanci in senom, ki jih je treba dobro zatlačiti v gnezdo. Če na nastilj namečemo še nekaj manjših vej, bomo štorkljo dobesedno spodbudili k obnovi in popravilu gnezda.

Veterinarska oskrba

Živimo s štorkljami. Reševanje štorkelj in prva pomoč, oskrba ter azil za poškodovane ali bolne štorklje in naposled izpust rehabilitiranih štorkelj v naravo so del civilizacijskega dosežka družbe. Izkoristimo možnosti, ki nam jih ponuja medicina. Štorklje družbi vračajo natanko to kar dobijo.

svicarski kriz copy.jpgReševanje štorkelj in prva pomoč

Že ob prenekateri reševalni akciji smo bili odvisni od dolgih lestev gasilcev in podjetja Elektra ter pomoči veterinarja - in to se zagotovo ne bo spremenilo tudi v prihodnje!

Če opazite poškodovano ali bolno štorkljo, upoštevajte naslednje:

  • Štorklje se ne dotikajte in ne približajte se ji kar takoj, v strahu pred vami se lahko še bolj poškoduje.
  • Kar najbolj zavarujte okolico štorklje pred nevarnostmi (promet, plenilci, npr. psi ali mačke).
  • Pokličite številko 112 Uprave za zaščito in reševanje. Pomagali vam bodo, kakor hitro bo mogoče. Na osnovi vašega opisa bodo ocenili, kakšna pomoč je potrebna (npr. gasilci, policija, elektrikar, veterinar).
  • Če se odločimo, da bomo štorklji lahko pomagali sami, velja, da oslabelo ali poškodovano ptico umaknemo iz gnezda (to nikakor ne sme biti v omrežju pod električno napetostjo!) in prometnih poti. Štorklji se približamo mirno in tiho. Pokrijemo jo z rjuho ali tanko tkanino. Nikoli je ne preganjamo in lovimo na silo, saj se ji zaradi stresa lahko razvije huda bolezen mišic. Primemo jo za kljun in trup. Da preprečimo lastno poškodbo, ki nam jo s kljunom lahko prizadene agresivna ptica, to preprečimo tako, da ji na kljun nataknemo kos gumijaste cevi. Svoje oči pred tem zavarujemo npr. z zaščitnimi očali za košnjo. Ne pozabimo: štorklji pomagamo na lastno odgovornost!
temp7.png

Transportni boks za štorklje. © Azil Golob

• Štorkljo damo v škatlo, v katero naredimo luknje za zrak, ali v vrečo, v katero izrežemo luknjo za glavo in vrat, drugi konec pa zavežemo z vrvico. Kadar ima štorklja poškodovanje okončine, jih očistimo, razkužimo z jodom, povijemo z gazo, vato in povojem oz. tudi s čisto in oprano tkanino, da do veterinarskega posega preprečimo nadaljnje poškodbe. Na podoben način oskrbimo rane. Za razkuževanje ran nikoli ne uporabljamo alkohola, saj to pri pticah povzroča zastrupitev. Do predaje v veterinarsko oskrbo ali zatočišče štorkljo namestimo v boks, klet ali varno ogrado, kjer ji ponudimo vodo in hrano. Štorkljo transportiramo v temi ali vsaj temnem prostoru (npr. prtljažnik avtomobila).

  • Oslabelim in izsušenim štorkljam najprej ponudimo vodo z dekstrozo in elektroliti. Nahranimo jih s koščki mesa, ribo, mesno konzervo brez začimb ali z glodavci, črvi mokarji in kobilicami. Štorklji razpremo kljun in ji z roko potisnemo hrano globoko v ustno votlino. Pazimo, da koščki hrane ali vode ne zaidejo v sapnik. Vhod v sapnik je na korenu jezika.
  • Prosimo, da z elektronskim sporočilom o vsaki poškodovani, bolni ali poginuli štorklji obvestite: golob.doo@gmail.com; zrsvn.oe@zrsvn.si; stumberger@siol.net (podatki i o dogodku bodo arhivirani in uporabljeni pri varstvu štorkelj v prihodnosti).

Posebno poglavje reševanja so poškodovani ali bolni mladiči na gnezdu. Domači svoja gnezda štorkelj namreč skrbno opazujejo. Kadar vidijo, da starši mladičev ne hranijo, to sporočijo Azilu za zaščitene prostoživeče živali na Muti (Glavni trg 7, 2366 Muta, T: (02) 876 12 85, e-mail: golob.doo@gmail.com), ki skupaj z gasilci ali Elektrom vzamejo mladiče iz gnezda in jih ustrezno oskrbijo. Pozor: ko so mladiči štorkelj povsem dorasli, običajno je to proti sredini julija, jih stare štorklje na gnezdu nehajo krmiti. Tako pred prvim poletom mladiči hitro izgubijo balast in so hkrati prisiljeni poleteti.

faq_arrow_right.png

Oskrba, azil in izpust v naravo

faq_arrow_right.png

Poškodovane ali bolne štorklje