Zgradba telesa

Altreu_Storch_hebt_ab582.jpg

© Martin Schneider Jacoby

Z do 140 cm višine in 100 cm telesne dolžine (kljun-rep) je bela štorklja ena največjih ptic v srednji Evropi. Dolge noge so učinkovite pri brodenju v plitvinah in hoji po travnikih: prilagojena je tako mokriščem kakor suhim okoljem. Razpon peruti do prek 2 m omogoča, da štorklja prejadra velikanske razdalje brez aktivnega leta. Z dolgim, bleščeče rdečim kljunom pograbi plen kakor s pinceto.

Vedenje

Bele štorklje so zveste gnezdu, ne partnerju. V eni gnezditveni sezoni pa sta si partnerja vendarle zvesta. Konec poletja se ločeno odpravita v Afriko in ob vrnitvi pogosto izbereta drugega partnerja. Z razkazovanjem upognjenega vratu in klopotanjem kljuna samec brani gnezdo. Klopotanje je namenjeno tudi pozdravljanju partnerja.

storklja_4_foto_DTome.JPG

Župečja vas 2018 © Davorin Tome

Gnezditveno vedenje

dsc_9617.jpg

Bogojina 2011 © Stanko Jamnikar

V srednji Evropi štorklje gnezda postavijo na najvišje zgradbe v vasi, drogove nizke napetosti in visoke stebre. Vsako leto se vračajo v staro gnezdo. Če želi tekmec gnezdo zasesti, se nemalokrat vname pretep, ki se lahko konča tudi usodno.

Gnezdo:

na visokih zgradbah, drogovih in visokih drevesih

Leglo:

največkrat 3-5 jajc

Valjenje:

30 do 32 dni

Začetek valjenja:

največkrat v aprilu, po 2. ali 3. izleženem jajcu, valita oba partnerja

Izvalitev:

zaporedno, vsak naslednji dan, mladiči so zato različno veliki

Teža:

ko se mladiči izvalijo, so težki 70 g, dnevno pridobijo 50-60 g

Doraščanje:

2 meseca

Krmljenje:

oba partnerja

Varstvo:

stara štorklja je vedno na gnezdu, straži in greje mladiče, ali pa jih ščiti pred dežjem in soncem

Prvi polet:

konec junija do konca julija

nestingBehaviour.jpg

Selitev

Južno od Sahare, v savanah in kmetijskih površinah zahodne, vzhodne in južne Afrike najdejo štorklje najboljše prehranske vire. Tod nadomestijo izgubo energije iz časa jesenske selitve in oblikujejo telesne rezerve (maščobe) za spomladansko selitev na svoja gnezdišča. Selijo se po vzhodni in zahodni selitveni poti.

Mlade štorklje se pričnejo seliti pred svojimi starši in pot v Afriko najdejo samostojno. To jim omogoča t.i. »notranji kompas«. Stare štorklje se selijo vsako leto, mlade pa se vrnejo v gnezditvena območja po dveh do štirih letih, ko spolno dozorijo.

Let

© Polonca Peterca

Bele štorklje so jadralke. Spretno izkoriščajo termični vzgornik v najtoplejšem delu dneva. Termika jih ponese s pasivnim letom v nebo, ne da bi se utrudile z mahanjem peruti. Potem jadrajo in drsijo do novega termičnega območja. Za ptico, ki tehta 3 kilograme, je to iz vidika porabe energije najboljši način leta. Nad velikimi vodnimi površinami se termični vzgornik ne oblikuje. Bele štorklje jih morajo aktivno preleti in se jih, kolikor se le da, izogibati. Aktivni let terja veliko energije, ki je posebej v času selitve ni pametno razdajati.

Hrana

Male in velike žuželke, deževniki, miši, žabe, kuščarji in kače. Mali plen, kot so gosenice, hrošči in črvi, išče štorklja med hojo po travniku ali njivi (t.i. zbiranje plena). S hranjenem mladičev na gnezdu stare štorklje prenehajo tik preden ti poletijo. Njihova teža se tako zmanjša. Poletenci pa se po hranjenju vračajo prenočevat na gnezdo. V starosti 2,5 meseca so ti samostojni.

storklja_plen.jpg

Ljubljansko barje 2018 © Davorin Tome

Nevarnosti na selitvi

hunters_with_shiot_storks.jpg

V Libanonu neusmiljeno pobijajo slovenske in evropske bele štorklje © Poacher & Wilderer

Pot štorkelj v topla afriška prezimovališča sodi med večje nevarnosti. Ogrožajo jih zračni vodi, strelno orožje, izsuševanje mokrišč, kmetijske monokulture, masovna uporaba prepovedanih pesticidov. Primer: strme izvedbe konstrukcij vodnih stolpov ali celo zadrževalnikov v Sahari so past, na kateri štorklji zdrsne in se iz vode ne more več rešiti! Samo vsaki četrti mladi štorklji se posreči vrniti v srednjo Evropo.