Opazovanje obročkanih štorkelj

ObrockanjeStorklej.jpg

© Franc Bračko, Stanko Jamnikar, Borut Stumberger

S teleskopom lahko z razdalje do 150 metrov v optimalnih razmerah odčitamo osebni zapis (kodo) na štorkljinem obročku. Prosimo, ne stopajte na zasebno zemljišče brez dovoljenja, ostanite na javni poti. Če vas opazujejo domači, stopite do njih in jim povejte, kaj počnete. Opazovanje z oddaljenosti omogoča tudi najboljši vpogled v gnezdo zaradi položnejšega kota. Razdalja do gnezda naj bo 50 metrov, tako se ni bati, da bi motili potek gnezdenja in skrbi starih štorkelj za svoje mladiče (npr. v času pripeke, dežja, plenjenja vran).

Pri opazovanju uporabite teleskop ali daljnogled – tako boste deležni čudovitega pogleda na štorklje na travniku ali v gnezdu. Brez optičnega pripomočka zapisa na obročku ni mogoče odčitati, čudovite možnosti pa danes omogoča digitalna fotografija.

Če opazite obročkano štorkljo, odčitajte zapis na obročku, po možnosti ga slikajte in o tem obvestite Prirodoslovni muzej Slovenije (PMS) in Združenje za štorklje (CICONIA Slovenia): dfekonja@pms.si; stumberger@siol.net; franci.bracko@hotmail.com.

Kliknite na obročki in pomoč pri odčitavanju ELSA-obročkov; tukaj boste našli najpogostejše tipe obročkov in kode, ki so v rabi v Sloveniji in drugih evropskih državah.

V zahvalo za sodelovanje vam bo PMS posredoval podatke o obročkanju in, če bo možno, tudi podatke o življenjski poti opazovane štorklje. PMS vodi podatkovno bazo vseh obročkanih ptic v Sloveniji. Če pa želite biti pri iskanju podatkov morda še hitrejši, lahko uporabite iskalnik cr-ring.

Rezultati obročkanja belih štorkelj v SV Sloveniji v obdobju 1984–2013 so bili nedavno javno predstavljeni. Rekorderka med slovenskimi štorkljami je štorklja iz Apač na Dravskem polju, ki so jo opazovali nedaleč od Cape Towna v Južni Afriki kar 8695 km daleč od doma!

Obroček ELSA

Novodobni obroček iz plastične mase je bil razvit v sodelovanju s strokovnjaki za ornitologijo in obdelavo plastičnih mas prav na primeru bel štorklje, in sicer z namenom, da bi odpravili niz problemov pri klasičnem obročkanju ptic v znanstvene namene. ELSA-obroček (European Laser Signed Advanced Ring) je oblikovan iz obstojnih umetnih snovi in ima gladko površino, na katero se ne lepijo snovi iz naravne okolice ptic. Obroček oblikujeta dve skodli, ki se ob stisku pri obročkanju štorkelj trdno in nepovratno skleneta v prstan. Zaokroženi robovi zmanjšajo nevarnost poškodb ali odrgnin, pri čemer je notranjost obročka ovalna in ustreza prerezu štorkljine noge. 8 stranic je površinsko obdelanih in označenih z laserskim žarkom, ki spremeni barvo umetne snovi obročka tako, da je obraba napisa na ELSA-obročku praktično nemogoča. Zapis na obročku je optimiran za odčitavanje z optiko (daljnogled, teleskop ali digitalna fotografija) in nosi tudi informacije za najditelja, npr. prvič tudi internetni naslov in e-mail. Obročke je mogoče izdelati v različnih barvah, pri čemer je bil del pigmentov, ki vplivajo na kontrast zapisa in UV-obstojnost, tudi testiran. ELSA-obroček je možno uporabiti tudi kot oddajnik. Podprite obročkanje belih štorkelj v znanstvene namen v Sloveniji in donirajte za izdelavo ELSA-obročkov.

A99A8590.JPG

© Damijan Denac

Krmljenje štorkelj

OMOGOCIMO jim dostop do vode.jpg

NOV.A

To je občutljivo vprašanje. Argumenti proti krmljenju prostoživečih in divjih ptic tu trčijo ob človekov pozitivni namen. S krmljenjem spremenimo naravno vedenje štorkelj do mere, ko lahko vplivamo ali celo zaustavimo njihovo selitev. Po drugi strani pa štorklje, ki jih krmimo, to kažejo z boljšim gnezditvenim uspehom. No, če mladičem štorkelj primanjkuje žuželk, to seveda poveča njihovo smrtnost. Štorklje, ki jih (do)krmimo, postanejo odvisne od krmišča. Hkrati pa je treba vedeti, da neprekinjenega krmljenja ni moč zagotoviti. Krmljenje ne odpravi temeljnega problema štorkelj v naši pokrajini – zaskrbljujoče in naraščajoče revščine njenih prehranskih virov. Smiselna prioriteta je v zagotavljanju bogatih in pestrih naravnih prehranskih virov. Povedano drugače, odločiti se je treba za alternativno krmljenje. Štorkljam lahko dolgoročno pomagamo le, če hkrati povečamo družbeno sprejemljivost za njeno varstvo.

Z uživanjem izdelkov iz ekološke kmetijske pridelave bomo v pokrajini povečali vrstno pestrost, ki je temelj bolj uravnovešeni in zadostni prehranski podlagi tudi drugim vrstam ptic in živali. V monokulturah, kot so koruza ali oljna repica, štorklja hrane skoraj ne najde. V zadnjem času tako štorklje zelo rade iščejo hrano ob robovih cestišč in trčijo z vozili. Če to dopušča varnost, odstranite kadavre poginulih živali s cestišča za nekaj 10 metrov – štorklja jih bo opazila! In upoštevajte ob vožnji predpisano hitrostno omejitev – ta bo rešila tudi štorkljo! V svojem vrtu ali kmetiji posadite raznovrstne avtohtone uporabne in okrasne rastline. Tako boste pomagali domačim žuželkam, s katerimi se hranijo tudi štorklje. Podprite pašo: štorklje za preživetje potrebujejo pašnike in travnike, na katerih iščejo hrano! Zavzemajte pa se tudi za ohranitev in upravljanje z vlažnimi travišči. Ta so v Sloveniji priljubljen prehranski habitat štorkelj!

Vse štorklje v Sloveniji, ki jih krmimo, bi morali popisati. Za popis pa potrebujemo natančno definicijo, kaj je krmljenje štorkelj. Predvsem bi morali ločiti namerno (zavestno) in nenamerno (nezavedno) krmljenje. V slednjo kategorijo bi sodili npr. ostanki očiščenih rib ribiča ob reki, med namerno pa krmišče, ki ga nekdo zalaga z živalskimi ostanki.

Termoregulacijsko blatenje nog

Blatenje nog je opisano pri več vrstah štorkelj. Kot kreda bele noge je moč pri beli štorklji videti v obdobjih posebej vročega vremena. Pogosteje pri mladičih kakor odraslih pticah. Blatenje nog velja za življenjsko pomembno. Z njim štorklja uravnava telesno temperaturo. Pred blatenjem se štorklja vzravna, potisne rep navzdol, privzdigne nogo, jo potisne h kloaki ter nanjo spusti gosto sečno kislino. To opravi v 1-3 sekundah. Sečna kislina počasi polzi po nogi, izhlapeva in nogo hladi. V nožnem podkožju je namreč gost žilni pletež, prek katerega štorklja prepreči šok s pregrevanja telesa. Eksperimentalno je dokazano, da štorklja tako zbije temperaturo telesa za 1°C. Hkrati bela barva nog z odbojem sončnega sevanja preprečuje nadaljnje segrevanje.

Pogostost blatenja nog v teku dneva variira. Zjutraj in zvečer je redko, s segrevanjem zraka, posebej v sončnem vremenu, pa pogost lahko doseže frekvenco 1,5 na minuto. Za ločnico, pri kateri štorklje pričnejo redno blatiti svoje noge, se šteje temperatura 28°C. Z njenim naraščanjem narašča tudi pogostnost blatenja. Na vrhuncu poletja in v vročih afriških prezimovališčih lahko posušena sečna kislina na intertarzalnem sklepu oblikuje trde kredaste zadebelitve.

blatenje_nog.JPG

Sela 2015 © Borut Stumberger

Blatenje gnezda

blatenje_gnezda.JPG

Bratonečice 2009 © Borut Stumberger

Značilen za zasedena štorkljina gnezda je že od daleč viden beli rob. Pri izločanju se štorklja rahlo skloni, privzdigne rep in curek lepljive sečne kisline usmeri čez roba gnezda. Posebej intenzivne bele barve je rob v juniju in juliju, ko so na gnezdu mladiči. Toda pozor: dolgotrajno deževje lahko obrobo na gnezdu spere in gnezdo, ki ni belo obrobljeno, ne more biti samo po sebi znak, da ga štorklje niso zasedle ali da v njem ni mladičev!

Bela obroba gnezda drugim štorkljam pošilja tako močan signal, da ga pri naselitvi štorkelj ljudje (zlo)rabimo do mere, da štorklje privabimo na novo lokacijo. Blatenje čez rob gnezda pa je nemalokrat tudi usodno: če se neprekinjeni brizg lepljive sečne kisline dotakne neizoliranih vodnikov pod napetostjo, ptica pogine zaradi električnega udara. Štorkljina gnezda v električnem omrežju naj imajo vedno nad vodnike privzdignjen podstavek in/ali izolirane vodnike.

Blatenje hiše

Blatenje strehe, vhoda v hišo, vrta, parkirišča ali poti k hiši so občutljiva tema, prosimo lahko le za razumevanje. Pri tem se lahko sklicujemo na lepoto štorkelj in njihovo pomembno vlogo v naravi. Pred naslednjo gnezditveno sezono lahko gnezdo premestimo na nov drog in podstavek.

SVINJANJE okoli hise_1.jpg
NOV.A
2_storklja_8_foto_DTome.JPG

Gorišnica 2018 © Davorin Tome

Napajališče za štorklje

Plitka vodna kotanja z nezaraščenim obrežjem, umeščena v odprt prostor, lahko olajša tegobe mladih štorkelj na gnezdu. Zlasti v vročinskih valovih stare štorklje redno oskrbujejo mladiče z življenjsko pomembno tekočino. Ni vseeno, ali mora stara štorklja takrat po vodo 3 kilometre daleč, ali pa jo ima v bližini gnezda. Umetno napajališče, izdelano v Evropski vasi štorkelj v Veliki in Mali Polani v Prekmurju, rabi štorkljam celo za prehranjevanje. Posebej pa si je treba prizadevati, da naravne depresije vzdolž rek in potokov ne zasujemo ali izravnamo.

Drogovi in podstavki

Levanjci2009.JPG

Levanjci 2009 © Borut Stumberger

In medias res: podjetjem za distribucijo električne energije, zlasti Elektro Maribor, gre zahvala za skrb z nameščanjem gnezditvenih podstavkov in izolacijo zračnih vodov na drogovih, na katere štorklja znosijo svojo gnezdo. V začetku 90ih letih prejšnjega stoletja pa vse do danes so z novim pristopom, vztrajnostjo in neštetimi intervencijami zagotovili varno gnezdenje večini slovenskih štorkelj! Gre za največjo akcijo pomoči neki vrsti ptice v državi, skrito pred očmi javnosti! Iz praktičnih razlogov to podjetje včasih gnezdo štorkelj prestavi na drog zunaj električnega omrežja. Podobno taktiko, z namestitvijo droga s podstavkom, ubirajo tudi občine ali nekateri posamezniki, ko selijo štorkljo iz strehe ali dimnika.

Pri tem je treba paziti, da je izbrana nova lokacija čim bliže staremu gnezdu, da štorkljam omogoča varen prilet in odlet brez trka z vodniki, zagotavlja odličen razgled in da gnezdu bližnja drevesa z rastjo tega kmalu ne zastrejo. Drogovi so lahko betonski, leseni ali iz kovinskih konstrukcij. Betonski so stabilni in obstojni, leseni so bolj estetski, drogovi iz kovinskih konstrukcij pa najredkejši. Pri postavitvi lesenih drogov se je obnesla postavitev v obliki dvojnega II. Priporočljivo je, da je leseni drog pripet na betonski steber, ki sega pod zemljo – tako preprečimo majanje droga. Pozor: podstavek za gnezdo mora imeti premer najmanj 1,3 m in luknjasto dno, da padavine iz gnezda takoj odtečejo (podstavkom s polnim kovinskim dnom ali celo v obliki lijaka – žal so tudi takšni – se moramo izogibati, saj v gnezdu pospešujejo razvoj plesni).

Slemensko sedlo

Namestimo ga na čelo slemena, nikar ne na njegovo sredino! Sedlo naj bo nameščeno na tisto stran hiše, ki štorkljam zagotavlja varen pristanek in polet. Namestitev sedla v bližini zračnih vodov ni dobra zamisel. Slemensko sedlo lahko naredimo sami.

SlemenskoSedlo.jpg

© Johann Haecks Schacht-Audorf

Gnezda na drevesih

DSCF1047.JPG

Pelagonija 2012 © Borut Stumberger

Štorklje so najmanj do leta 1925 dokumentirano gnezdile na drevesih ob Muri pri Cmureku. Drugih podatkov o drevesnih kolonijah v Sloveniji in njeni najbližji okolici ni. Štorklje na drevesih zunaj naselij v srednji Evropi štejemo danes za redkost. V naseljih pa je v Sloveniji nekaj primerov, ko je na novo postavljeni drog za štorkljo ozelenel (npr. danes Moškanjci, nekoč Gorišnica). Posebej se obnese akacija. Takšni ozeleneli drogovi dajejo štorkljam celo senco, a morajo biti negovani, da z rastjo ne zakrijejo gnezda. Že iz naravovarstvenega vidika bi kazalo v prihodnosti poskrbeti, da bi imeli med štorkljami nekaj odstotkov drevesnih gnezdilk.