Svetovna populacija bele štorklje 2014/2015

world_population.jpg

© Kai-Michael Thomsen, Michael-Otto-Institut im NABU

V letih 2014/15 je bil opravljen sedmi svetovni popis belih štorkelj (IWC – International White Stork Census). Do začetka leta 2017 so zbrani dokončni rezultati za 28 držav in začasni rezultati za 3 države. Na osnovi teh podatkov lahko ocenimo svetovno populacijo na okoli 250.000 do 270.000 parov.

Z 38.000 – 46.000 pari štorkelj živi v Španiji najmočnejša populacija na svetu. Glede na dostopne podatke se je zahodna populacija bele štorklje v zadnjih 10 letih okrepila za 30 %. Vzrok je iskati v vedno večjem številu štorkelj, ki prezimuje na Iberskem polotoku v povezavi z dobrimi prehranskimi možnostmi na deponijah odpadkov. Hkrati se zastavlja vprašanje, kako se bo ta populacija razvijala v prihodnosti, saj naj bi do leta 2018 deponije odpadkov v Španiji in na Portugalskem zaprli. Vzhodna populacija se je povečala za 8 %. Regionalno je ta rast zelo različna. Na vzhodu Evrope je število štorkelj očitno naraščalo, medtem ko je na zahodnem robu vzhodne populacije, kot npr. v Nemčiji ali na Poljskem, ostalo v najboljšem primeru stabilno ali pa je upadlo. Generalno pa vzhodna populacija niha enako zaradi podobnih razmer v prezimovalnih območjih v vzhodni Afriki. Populacija na zahodnem robu razširjenosti vzhodne populacije (Nemčija, Poljska) zaradi sprememb v načinu kmetijske pridelave nazaduje. Rezultati svetovnega popisa 2004 so predstavljeni tukaj.

Koordinator svetovnega popisa štorkelj je Kai-Michael Thomsen, Michael-Otto-Institut NABU, Bergenhusen, e-mail: kai-michael.thomsen@nabu.de

Populacija bele štorklje v Sloveniji 1965 - 2010

PopulacijaStorkeljSloveniji.jpg

© Stanko Jamnikar

Prvi popis štorkelj v Sloveniji je bil opravljen 1965. V tem prvem kartografskem popisu ptic v državi je bilo zabeleženih 146 parov štorkelj, v naslednjem popisu leta 1987 pa 168 in leta 1999 natanko 200 parov. V letih 1999 - 2010 je gnezdilo med 187-237 parov štorkelj, povprečno 205. Jedro nacionalne populacije je v SV Sloveniji in zbrano v panonskih ravninah Murske in Dravske ravni ter panonskem gričevju Goričkega, Slovenskih in Dravinjskih goric.

Širjenje jedrne populacije se je pričelo po letu 1965 in danes beli štorklji ni uspelo kolonizirati edino Obale in Primorske. Izrazit zagon je ta proces dobil konec 90ih let prejšnjega stoletja. Prelom v spremljanju nacionalne populacije bele štorklje se je zgodil leta 1999, ko smo pričeli v Sloveniji popisovati vsako leto.

Pionirski popis bele štorklje v Občini Ptuj 1989 – 2018

Leta 1989 se je v Občini Ptuj* in na njenem obodu pričel prvi neprekinjeni popis belih štorkelj v Sloveniji. Območje rečne nižine Drave in dolin gričevij Haloz in Slovenskih goric površine 762 km2 s kar 118 naselji in zaselki je bilo vsako leto preiskano in popisano praviloma v prvem tednu julija. Set podatkov kaže, da je v obdobju 1989 – 2018 na območju gnezdilo povprečno 29 , najmanj 15 in največ 41 parov in da so štorklje rast populacije kompenzirale z upadom števila poletencev na posamezen par – zmanjšale so svoj gnezditveni uspeh!

Neprekinjeni popis v Občini Ptuj je poseben tudi zato, ker je potekal v sodelovanju z domačini, oskrbniki in »lastniki« štorkelj. V direktnem stiku in s skupnimi močmi popisovalca in domačih smo iskali rešitve za konkretno varstvo štorkelj in prenos informacij in uporabnega vedenja o štorkljah.

Z dobrim sodelovanjem med Zavodom za varstvom naravne in kulturne dediščine v Mariboru (tu velja omeniti legendarnega Janka Urbaneka), podjetjem za distribucijo električne energije ELES Maribor (tu velja omeniti pokojnega Martina Beliča ter Petra Kaubeja in Stanka Vojska), gasilci (vsem društvom nepopisna iskrena hvala) so bile uresničeni številni ukrepi: novi podstavki, pomoč in reševalne akcije mladičev, veterinarska oskrba, izolacija vodnikov in transformatorjev, obnova in popravila gnezd, postavitve drogov in premestitev gnezd iz električnega omrežja ipd. Bele štorklje so bile deležne pomoči celo med osamosvojitveno vojno leta 1991! Varstvo štorkelj in popis njihove populacije zreta v Občini Ptuj* in na njenem obodu na 30 let dolgo zgodovino častnega dela. Tako je nastalo Združenje za štorklje – CICONIA Slovenija.

*Občina Ptuj (646,5 km2) je v sklopu reforme lokalne samouprave v letu 1994 razpadla na 9 in do leta 2016 na skupno 12 novih občin in je ob razpadu štela okroglo 70.000 prebivalcev (Statistični urad Republike Slovenije 2006). Novo oblikovana mestna Občina Ptuj ostaja institucionalno in do določene mere upravno središče na novo oblikovanih in danes pretežno samostojnih občin.

bratonecice_2016_1.jpg

Bratonečice 2016 © Borut Stumberger

Priporočila za popis bele štorklje v Sloveniji

storklja_bela_14_2_foto_DTome.jpg

Gorišnica 2018 © Davorin Tome

Želite vedeti kaj več o tem, kako se štorklje popisujejo? Želite spoznati, kakšna so mednarodna priporočila za popis belih štorkelj, kaj so osnovni in drugi parametri raziskav populacij ali parov in kako bi naj opravili poenoten terenski popis belih štorkelj? Želite aktivirati lastno energijo in se pri tem učiti? Želite opraviti diplomsko nalogo ali še kaj več? Želite zapustiti sled, po kateri bodo lahko stopale v prihodnosti tudi štorklje? Sledite priporočilom.

"Zimske" štorklje

Definicija ni izdelana: v Sloveniji bi veljalo šteti k „zimskim štorkljam“ tiste bele štorklje, ki jih opazujemo med 15. novembrom in 15. februarjem. Te štorklje je smiselno opremiti z oddajniki, da bi lahko locirali njihova prehranjevalna območja in ugotovili, ali jih ljudje krmijo – kot npr. v Stražgonjci na Dravskem polju. Opazovanje teh ptic fotografsko dokumentirajte in zabeležite njihovo pojavljanje v obrazcu za opazovanje "zimskih" štorkelj.

Prva štorklja

Prihod prve štorklje je velik dogodek. Za človeka in ptico. Prosimo vas, da prihod štorkelj na gnezdo vpišete v obrazec in ga odpošljete.

White Stork_Cigoc, Croatia 2012_Otto Samwald.jpg

© Otto Samwald

Smrtnost

geschossener_storch.jpg

© Poacher & Wilderer

Vsak primer smrti belih štorkelj je treba dokumentirati. Ti podatki so pomembni, saj bi lahko z njimi v prihodnosti z dobrim načrtovanjem večino tragičnih primerov smrti štorkelj preprečili. O ponesrečeni štorklji hkrati obvestite dfekonja@pms-lj.si; zrsvn.oe@zrsvn.si; stumberger@siol.net; golob.doo@gmail.com in opišite, kaj se je zgodilo.

Trupla živali ali njihove dele predajte Prirodoslovnemu muzeju Slovenije, Prešernova 20, 1000 Ljubljana (Stik: Dare Fekonja, T: 01 241 09 64).

Izbljuvki

Številne vrste ptic, zlasti sove in ujede pa tudi štorklje, neprebavljive ostanke hrane, kot so dlake, perje, hitin in kosti, izbljuvajo v obliki kepe zlepljene dlake. Pravimo ji izbljuvek. V izbljuvkih štorkelj najdemo ribje kosti in luske, ostanke dlake in okostij malih sesalcev (miši in voluharice), ostanke rakov in hitinske dele žuželk. Na osnovi izbljuvkov zoolog preuči prehrano štorkelj. V Sloveniji je bila doslej opravljena le ena sama raziskava prehrane bele štorklje.

Prosimo vas, da med marcem in avgustom pobirate izbljuvke štorkelj pod gnezdi. Shranite jih v papirnato vrečko in priložite zapis, kje, kdaj in kdo jih je zbral. Vrečko z izbljuvki pošljite dr. Francu Janžekoviču, Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru, Koroška cesta 160, 2000 Maribor. Tako boste pomembno prispevali k preučevanju prehrane in biologije bele štorklje v domačem kraju in v celotni državi hkrati.

Prosimo, da predhodno stopite v stik s franc.janzekovic@um.si oziroma pokličete telefonsko številko 041 512 061 in naznanite svojo namero.

popovci_2012.jpg

Popovci 2012 © Borut Stumberger