Kliknite na obročki in pomoč pri odčitavanju ELSA-obročkov; tukaj boste našli najpogostejše tipe obročkov in kode, ki so v rabi v Sloveniji in drugih evropskih državah.

V zahvalo za sodelovanje vam bo PMS posredoval podatke o obročkanju in, če bo možno, tudi podatke o življenjski poti opazovane štorklje. PMS vodi podatkovno bazo vseh obročkanih ptic v Sloveniji. Če pa želite biti pri iskanju podatkov morda še hitrejši, lahko uporabite iskalnik cr-ring.

Rezultati obročkanja belih štorkelj v SV Sloveniji v obdobju 1984–2013 so bili nedavno javno predstavljeni. Rekorderka med slovenskimi štorkljami je štorklja iz Apač na Dravskem polju, ki so jo opazovali nedaleč od Cape Towna v Južni Afriki kar 8695 km daleč od doma!

© Damijan Denac

To je občutljivo vprašanje. Argumenti proti krmljenju prostoživečih in divjih ptic tu trčijo ob človekov pozitivni namen. S krmljenjem spremenimo naravno vedenje štorkelj do mere, ko lahko vplivamo ali celo zaustavimo njihovo selitev. Po drugi strani pa štorklje, ki jih krmimo, to kažejo z boljšim gnezditvenim uspehom. No, če mladičem štorkelj primanjkuje žuželk, to seveda poveča njihovo smrtnost. Štorklje, ki jih (do)krmimo, postanejo odvisne od krmišča. Hkrati pa je treba vedeti, da neprekinjenega krmljenja ni moč zagotoviti. Krmljenje ne odpravi temeljnega problema štorkelj v naši pokrajini – zaskrbljujoče in naraščajoče revščine njenih prehranskih virov. Smiselna prioriteta je v zagotavljanju bogatih in pestrih naravnih prehranskih virov. Povedano drugače, odločiti se je treba za alternativno krmljenje. Štorkljam lahko dolgoročno pomagamo le, če hkrati povečamo družbeno sprejemljivost za njeno varstvo.

Z uživanjem izdelkov iz ekološke kmetijske pridelave bomo v pokrajini povečali vrstno pestrost, ki je temelj bolj uravnovešeni in zadostni prehranski podlagi tudi drugim vrstam ptic in živali. V monokulturah, kot so koruza ali oljna repica, štorklja hrane skoraj ne najde. V zadnjem času tako štorklje zelo rade iščejo hrano ob robovih cestišč in trčijo z vozili. Če to dopušča varnost, odstranite kadavre poginulih živali s cestišča za nekaj 10 metrov – štorklja jih bo opazila! In upoštevajte ob vožnji predpisano hitrostno omejitev – ta bo rešila tudi štorkljo! V svojem vrtu ali kmetiji posadite raznovrstne avtohtone uporabne in okrasne rastline. Tako boste pomagali domačim žuželkam, s katerimi se hranijo tudi štorklje. Podprite pašo: štorklje za preživetje potrebujejo pašnike in travnike, na katerih iščejo hrano! Zavzemajte pa se tudi za ohranitev in upravljanje z vlažnimi travišči. Ta so v Sloveniji priljubljen prehranski habitat štorkelj!

Vse štorklje v Sloveniji, ki jih krmimo, bi morali popisati. Za popis pa potrebujemo natančno definicijo, kaj je krmljenje štorkelj. Predvsem bi morali ločiti namerno (zavestno) in nenamerno (nezavedno) krmljenje. V slednjo kategorijo bi sodili npr. ostanki očiščenih rib ribiča ob reki, med namerno pa krmišče, ki ga nekdo zalaga z živalskimi ostanki.

Sela 2015 © Borut Stumberger

Značilen za zasedena štorkljina gnezda je že od daleč viden beli rob. Pri izločanju se štorklja rahlo skloni, privzdigne rep in curek lepljive sečne kisline usmeri čez roba gnezda. Posebej intenzivne bele barve je rob v juniju in juliju, ko so na gnezdu mladiči. Toda pozor: dolgotrajno deževje lahko obrobo na gnezdu spere in gnezdo, ki ni belo obrobljeno, ne more biti samo po sebi znak, da ga štorklje niso zasedle ali da v njem ni mladičev!

Bela obroba gnezda drugim štorkljam pošilja tako močan signal, da ga pri naselitvi štorkelj ljudje (zlo)rabimo do mere, da štorklje privabimo na novo lokacijo. Blatenje čez rob gnezda pa je nemalokrat tudi usodno: če se neprekinjeni brizg lepljive sečne kisline dotakne neizoliranih vodnikov pod napetostjo, ptica pogine zaradi električnega udara. Štorkljina gnezda v električnem omrežju naj imajo vedno nad vodnike privzdignjen podstavek in/ali izolirane vodnike.

In medias res: podjetjem za distribucijo električne energije, zlasti Elektro Maribor, gre zahvala za skrb z nameščanjem gnezditvenih podstavkov in izolacijo zračnih vodov na drogovih, na katere štorklja znosijo svojo gnezdo. V začetku 90ih letih prejšnjega stoletja pa vse do danes so z novim pristopom, vztrajnostjo in neštetimi intervencijami zagotovili varno gnezdenje večini slovenskih štorkelj! Gre za največjo akcijo pomoči neki vrsti ptice v državi, skrito pred očmi javnosti! Iz praktičnih razlogov to podjetje včasih gnezdo štorkelj prestavi na drog zunaj električnega omrežja. Podobno taktiko, z namestitvijo droga s podstavkom, ubirajo tudi občine ali nekateri posamezniki, ko selijo štorkljo iz strehe ali dimnika.

Pri tem je treba paziti, da je izbrana nova lokacija čim bliže staremu gnezdu, da štorkljam omogoča varen prilet in odlet brez trka z vodniki, zagotavlja odličen razgled in da gnezdu bližnja drevesa z rastjo tega kmalu ne zastrejo. Drogovi so lahko betonski, leseni ali iz kovinskih konstrukcij. Betonski so stabilni in obstojni, leseni so bolj estetski, drogovi iz kovinskih konstrukcij pa najredkejši. Pri postavitvi lesenih drogov se je obnesla postavitev v obliki dvojnega II. Priporočljivo je, da je leseni drog pripet na betonski steber, ki sega pod zemljo – tako preprečimo majanje droga. Pozor: podstavek za gnezdo mora imeti premer najmanj 1,3 m in luknjasto dno, da padavine iz gnezda takoj odtečejo (podstavkom s polnim kovinskim dnom ali celo v obliki lijaka – žal so tudi takšni – se moramo izogibati, saj v gnezdu pospešujejo razvoj plesni).

© Johann Haecks Schacht-Audorf

Štorklje so najmanj do leta 1925 dokumentirano gnezdile na drevesih ob Muri pri Cmureku. Drugih podatkov o drevesnih kolonijah v Sloveniji in njeni najbližji okolici ni. Štorklje na drevesih zunaj naselij v srednji Evropi štejemo danes za redkost. V naseljih pa je v Sloveniji nekaj primerov, ko je na novo postavljeni drog za štorkljo ozelenel (npr. danes Moškanjci, nekoč Gorišnica). Posebej se obnese akacija. Takšni ozeleneli drogovi dajejo štorkljam celo senco, a morajo biti negovani, da z rastjo ne zakrijejo gnezda. Že iz naravovarstvenega vidika bi kazalo v prihodnosti poskrbeti, da bi imeli med štorkljami nekaj odstotkov drevesnih gnezdilk.

Za prestavitev gnezda je na osnovi 7. in 12. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah potrebno uradno dovoljenje. Zanj je treba izpolniti obrazec in ga nasloviti na: Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana. Ko bo Agencija prejela vašo vlogo, bo zaprosila območni Zavod RS za varstvo narave za strokovno mnenje, na osnovi katerega izda dovoljenje. V vlogi s karto ali koordinatami natančno predstavite, kam bi lahko umestili alternativno lokacijo gnezda. Upoštevajte, da morajo štorklje imeti prost prilet in odlet, dober razgled nad okolico, konstrukcije drogov, izvedbe vodnikov in transformatorskih postaj pa morajo biti pticam prijazne. Nova lokacija naj bo čim bližje stari. Pozor: prestavitev gnezda je izjemen ukrep – preselitev štorkelj lahko opravite izključno ob sodelovanju Zavoda RS za varstvo narave. Pri tem vam bodo ljubeznivo pomagali.