Od ptice do kulta
© Davorin Tome
Štorklja je neverjetna ptica. Takšna je že sama po sebi, še zlasti pa v tem, kar so v tisočletjih iz nje ustvarili ljudje. Je povsem drugačna kot druge ptice. Ljudi večinoma ne zanimajo posebej njene impresivne biološke lastnosti. Njena kulturno-zgodovinska pot sega najmanj v čas egiptovskih faraonov. Mit o tem, da mlade štorklje poskrbijo za svoje starše, ko tem poidejo moči, je postal razlog, da so jih ljudje začeli prav oboževati. Prek starih Grkov, Rimljanov pa do vstajajoče krščanske cerkve, vse v čas renesanse, ta mit ni presahnil. Za prinašalko otrok, osrednjo akterko v življenju ljudi, se je povzpela šele 18. stoletij po rojstvu Kristusa, ko so zaradi religioznih vzgibov poskušali pregnati spolnost iz slike in besede. Simbolno štorklja nadomešča sveto dogajanje v daljni vasici iz leta 1, ko je devica rodila nebeškega sina.
Preberite še
Od kulta do znanosti
Bela štorklja velja za eno najbolje raziskanih ptic na svetu. Leta 1822 je štorklja, ki se je prestreljena s puščico spomladi vrnila v nemško pokrajino Mecklenburg-Pomorjansko, prinesla prvi nedvoumni dokaz o selitvi evropskih ptic v Afriko. Je tudi prva ptica, ki je bila obročkana v Sloveniji: mariborskemu orglarju, Josephu Brandlu, sta jeseni 1909 pobegnili dve mladi štorklji, in ena od njiju je bila ustreljena v Kalabriji na skrajnem jugu Italije. Danes ekipe znanstvenikov spremljajo selitev štorkelj v realnem času in prostoru (npr. višino in hitrost leta, telesno temperaturo, počitek) in so osnova za stotine strokovnih in znanstvenih razprav, ki vrh vsega povezujejo različne znanstvene discipline. Zgolj učinkovita porabe energije in odziv štorkelj na vplive okolja med selitvijo sta vzrok za raziskave, iz katerih lahko črpamo zamisli za lastno uspešno prihodnost. Znanje, ki ga ljudje pridobivamo s štorkljami, spreminja naše mišljenje in zavedanje - bogatimo kult znanosti.
© Ragnar Kinzelbach
Preberite še